Neprimerno postopanje člana Ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK dr. Andreja Nagliča v primeru Preddvor

Civilna iniciativa (CI) Dovolj.je je do zdaj prejela 38 prijav zoper 22 duhovnikov. Delo z žrtvami jemljemo odgovorno in resno. Vsaka žrtev namreč potrebuje individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno, osebno… Nudimo jim tudi možnost, da se na nas obrnejo v kakršni koli stiski, ko doživljajo pritiske bodisi storilcev bodisi njihovih zagovornikov.

Neprimerno postopanje člana Ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK dr. Andreja Nagliča v primeru Preddvor

Spremljali smo neprimerno in nedopustno ravnanje ljubljanske nadškofije in predstavnika Ekspertne skupine (ES) za reševanje spolnih zlorab pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) dr. Andreja Nagliča v primeru Preddvor.

Žrtve in strokovna javnost so zgroženi nad ravnanjem dr. Andreja Nagliča, zato pozivamo predsednika SŠK, nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, da ga nemudoma razreši, prav tako pa tudi razpusti ekspertno skupino, ker je izgubila vso verodostojnost. Nobena od žrtev, ki so dale prijavo na CI Dovolj.je, ne želi sodelovati s to skupino, saj ne verjamejo v učinkovitost in pošteno obravnavanje primerov ter zaščito žrtev spolnih zlorab s strani duhovnika, redovnika ali drugega pastoralnega delavca.

Nesprejemljivo in nedopustno ravnanje pri poročanju v primeru Preddvor:

  • Dr. Andrej Naglič ne bi smel komentirati in potrjevati imena duhovnika ter župnije.
  • Dr. Andrej Naglič bi se moral v tem primeru iz postopka izločiti, ker je javno priznal, da je z ovadenim duhovnikom prijatelj in ga dobro pozna. (“Natančno vem, kako deluje v pastorali kot duhovnik, kako nagovarja mlade, ne nazadnje je bil med njimi ves čas tudi tako priljubljen.”)
  • Dr. Andrej Naglič ne bi smel komentirati čustvenega stanja ter vrste zlorabe ovadenega duhovnika in te minimalizirati. Iz njegovih izjav je moč razbrati, da niti ne ve, kaj je zloraba, katere vrste zlorab (nasilja) obstajajo in ne razume dinamike spolnih zlorab. (“Sicer pa veste, kako to gre in katere stvari niso primerne za duhovnika, nekatere prav tako še zdaleč niso kazniva dejanja, a če postanejo preveč osebne, lahko kaj hitro vzbudijo neprimerne reakcije.”)
  • Zanikamo izjave dr. Andreja Nagliča, da zdaj SŠK in Ekspertna skupina za reševanje spolnih zlorab delujeta hitro in učinkovito. Ekspertna skupina (dr. Andrej Naglič) je z omenjenim primerom seznanjena že od junija 2018. Starši so že od leta 2018 opozarjali škofa, naj ukrepa, vendar bistvenih premikov ni bilo (razen razgovori duhovnika z nadškofom in ustreznim strokovnjakom). Starši so se obrnili na CI Dovolj.je in vložena je bila kazenska ovadba ter zahteva po sprožitvi cerkvenih postopkov. Opažamo, da se brez resnega pritiska in odločnih zahtev ne zgodi nič. 

Vodstvo ljubljanske nadškofije se je namreč odzvalo šele takrat, ko je o tem primeru prejelo dopis Kongregacije za nauk vere; pred tem je vse stalo na mrtvi točki, kljub temu da so se na nadškofa Zoreta obrnili starši iz Preddvora ter člani CI Dovolj.je. Obžalujemo, da je vodstvo nadškofije umik duhovnika neprimerno izvedlo.

Ob tem naj omenimo še nezanemarljivo podrobnost, da je v tej isti župniji med letoma 1984 in 1992 deloval tudi g. Marjan Zupanc, duhovnik, o katerem je spregovorila žrtev na drugi tiskovni konferenci CI Dovolj.je. Obžalujemo, da je ta ista župnija danes ponovno tarča zlorab.

CI Dovolj.je se je skupaj z žrtvijo spolne zlorabe srečala z nadškofom Alojzijem Cviklom. Škof je prisluhnil z vso resnostjo.

V četrtek, 4. julija 2019, smo predstavniki CI Dovolj.je skupaj z žrtvijo obiskali nadškofa Alojzija Cvikla v Mariboru, kjer mu je žrtev sama predstavila zlorabo ter omogočila vpogled v dokumentacijo kazenske ovadbe, ki smo jo vložili v žrtvinem imenu. V CI Dovolj.je si želimo, da primer do zaključka civilnih in cerkvenih postopkov ostane zaprt za javnost, kar je v interesu žrtve in bi moralo biti tudi v interesu storilca.

CI Dovolj.je se je skupaj z žrtvami srečala z nadškofom Stanislavom Zoretom, ki je prisluhnil prvim žrtvam.

V ponedeljek, 8. julija 2019, smo predstavniki CI Dovolj.je skupaj z žrtvami obiskali nadškofa Stanislava Zoreta v Ljubljani, kjer so mu žrtve osebno predstavile svoje zlorabe ter izrazile tako razočaranja kot pričakovanja, ki jih imajo do Katoliške cerkve oz. škofa osebno.

Odziv na tiskovno sporočilo SŠK in odgovor na demanti nadškofa Antona Stresa

“Mi smo pa vedno odprti, da pomagamo žrtvam in njihovim storilcem”

(dr. Andrej Naglič, član Ekspertne skupine, izjava v Dnevniku TV Slovenija, 20. 5. 2019)

V odziv na tiskovno sporočilo Slovenske škofovske konference (SŠK) :”Ekspertna skupina za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK je odprta za pogovore na temo zaščite otrok” (vir: https://katoliska-cerkev.si/ekspertna-skupina-za-resevanje-primerov-spolnih-zlorab-pri-ssk-je-odprta-za-pogovore-na-temo-zascite-otrok) bi radi pojasnili, čemu smo se dne 20. maja 2019 na 2. tiskovni konferenci obrnili neposredno na škofe in redovne predstojnike, ter zakaj je v določenih primerih dobrodošlo, da žrtve objavijo polna imena storilcev.

Ekspertna skupina je bila doslej popolnoma neučinkovita tako pri pomoči žrtvam, kot tudi pri sankcioniranju storilcev. Poleg tega je pomembno opozoriti, da je ekspertna skupina le posvetovalni organ SŠK in nima nikakršnih pristojnosti odločanja o posameznih primerih. Tudi svojo svetovalno vlogo je doslej kljub “ekspertnosti” v nazivu opravljala slabo. Zato je po našem mnenju iluzorno pričakovati, da bo skupina (v isti sestavi) kar naenkrat začela delati povsem drugače kot doslej (t.j. v smeri zaščite žrtev in iskanja resnice).

Škofje in redovni predstojniki se sedaj sklicujejo nanjo, češ da je ona pristojna za področje spolnih zlorab in da bo rešila vse težave na tem področju, kar je zavajajoče, predvsem pa izmikanje odgovornosti, ki jo imajo izključno škofje in redovni predstojniki.

Izjava dr. Andreja Nagliča, člana Ekspertne skupine v Dnevniku na TV Slovenija dne 20. 5. 2019 je zastrašujoča in zaskrbljujoča: “Mi smo pa vedno odprti, da pomagamo žrtvam in njihovim storilcem.”
Papež Frančišek je v zadnjih letih glede teme spolnih zlorab zelo jasen: “Cerkev je predolgo ignorirala žrtve.” (Pismo Božjemu ljudstvu, 20. 8. 2018); “/…/ nikoli ne bom pomilostil pedofilov /…/” (nagovor članom papeške komisije za zaščito mladoletnih, 21. 9. 2017);  “/…/ zahtevati dokaze od žrtev v takih primerih ni dostojanstveno /…/” (po tej izjavi kardinala Sean O’Malleya se papež opraviči žrtvam zlorab v Čilu, 20. 1. 2018).
Tudi v strokah, ki pomagajo ljudem v stiskah (socialnem delu, psihoterapiji…), velja načelo, da se žrtvi najprej verjame. V socialnem delu tej paradigmi rečemo “da nimamo pravice, da ne verjamemo”. V osnovi torej velja načelo “biti na strani žrtev”.

Če pride do suma spolnega nasilja, je za to že sedaj pristojen in odgovoren vsak škof ali redovni predstojnik. Odgovoren je za vsak POSAMEZEN PRIMER. Novi dokument papeža Frančiška Vi ste luč sveta pa to odgovornost še bolj poudari.
Škofovska konferenca tukaj nima nobenih pristojnosti (razen tega, da lahko sprejema priporočila in smernice). Vsak škof je tisti, ki je prvi sodnik v škofiji in mora opraviti preiskavo (lahko s pomočjo pomočnikov).
V Smernicah za ravnanje v primeru spolnih zlorab v 10. točki zelo jasno piše: »Morebitni posvetovalni organi za nadzor in razločevanje v posameznih primerih ne SMEJO NADOMESTITI ORDINARIJEVEGA RAZLOČEVANJA IN NJEGOVE VODSTVENE SLUŽBE/OBLASTI«

Naše stališče je:

  1. Ekspertna skupina je posvetovalni in ne izvršni organ, saj odgovornost za primere suma spolnih zlorab nosijo škofje (oz. redovni predstojniki),
  2. Ekspertne skupine ne vodi iskren namen, da bi udejanjili ničelno toleranco do spolnih zlorab (pomoč žrtvam in preprečitev ponovnih zlorab storilcem). Zato to ekspertno skupino vidimo zgolj kot še enega od poskusov, s katerimi se škofje in redovni predstojniki želijo razbremeniti svoje odgovornosti ukrepanja (se “skriti” za ekspertno skupino). Opažamo, da preteklih primerov zlorab sploh ne želijo resno reševati. Za reševanje teh primerov niso potrebna nobena posebna forenzična znanja, ampak predvsem želja po iskanju resnice. Vsekakor pozdravljamo resno obravnavo prihodnjih primerov, pričakujemo pa tudi resno obravnavo že obstoječih, s katerimi so škofje že seznanjeni, ali pa bodo z njimi seznanjeni s strani Iniciative – v kolikor ji bodo škofje pripravljeni prisluhniti. To velja tudi za primere (a) ki so po civilnih predpisih že zastarani, (b) primere, ko žrtev ne bo želela vložiti civilne prijave, pa tudi (c) primere, ki so že bili obravnavani v cerkvenih postopkih, pa žrtve v teh postopkih niso imele nobenih pravic in obstajajo resni razlogi za dvom v pošteno vodenje postopkov.
  3. Ekspertna skupina služi le še sama sebi in je izgubila vsakršno zaupanje tako žrtev, kot tudi strokovne in laične javnosti. Na to kaže že zgolj primerjava števila prijav, ki jih je ekspertna skupina prejela v vseh letih delovanja, in števila prijav, ki jih je prejela Iniciativa v 3 mesecih dela. Zato v nadaljnjem obstoju skupine ne vidimo nobenega resnega smisla. Po zgledu tujih držav bi bila namesto nje smiselna kvečjemu ustanovitev resnično neodvisne preiskovalne komisije, ki bi nepristransko, s pomočjo strokovnjakov – laikov, raziskala to področje.
  4. Opustitve dolžnega ravnanja: Želimo odpreti tudi vprašanje odgovornosti škofov zaradi opustitev dolžnega ravnanja. Zaradi občutljivosti tega vprašanja pa menimo, da pri tem ne bo šlo brez neodvisne zunanje intervencije.

Čemu žrtve lahko oz. je celo dobrodošlo, da povedo polna imena storilcev?

Civilna iniciativa Dovolj.je ni povedala imen storilcev. To so storile žrtve. Z našimi izsledki želimo tekoče seznanjati tudi škofe in redovne predstojnike, da bi lahko ti hitro in učinkovito ukrepali za zaščito žrtev in preprečitev nadaljnjih zlorab.

Žal se škofje z nami ne želijo srečati, sami pa proti storilcem ne ukrepajo ustrezno, zato se ti nemoteno gibajo dalje. V takšni situaciji je edina logična pot, da žrtve same spregovorijo in s tem javnost opozorijo na storilce, ki so jih zlorabljali. Iz konteksta izjav žrtev je jasno razvidno, da je njihova želja predvsem preprečiti storilcem nove zlorabe, hkrati pa opogumiti še druge žrtve teh storilcev, da bi spregovorile. Po zadnji tiskovni konferenci smo tako prejeli že sedem novih prijav – večino zoper dva duhovnika, ki sta bila v ponedeljek prvič razkrita.

Žrtve so se odločile, da je dovolj, da hočejo spregovoriti in to konkretno. Zadnji dokument “Vi ste luč sveta” govori o tem, da se “pozornost namenja žrtvam, ki so bile v preteklosti prisiljene molčati. Ti univerzalni predpisi torej predvidevajo, da jim ne more biti naložena nobena obveznost molka v zvezi z vsebino poročanja.” Žrtve zato ne bodo več molčale.

Papež Frančišek je v sklepnem govoru na srečanju za zaščito mladoletnih jasno povedal, da “je prišel čas za izkoreninjenje te brutalnosti s telesa našega človeštva”.

Terapevtska stroka tudi jasno pove, da ima “povprečen” storilec več žrtev. Zato menimo, da je prav, da se žrtve na konkreten način spodbuja k prijavi teh gnusnih dejanj, čeprav so že zastarana.

Odgovor na demanti nadškofa Antona Stresa na izjave v oddaji Odmevi 22. maja 2019.

Demanti je bil objavljen dne 24. maja 2019. Vir: https://katoliska-cerkev.si/demanti-nadskofa-antona-stresa-na-izjave-mateja-krizanica-v-oddaji-odmevi-22-maja-2019

V oddaji smo navedli v nebo vpijoč stavek iz dopisa nadškofa Antona Stresa: “Najmanj, kar Vam duhovnik M. Z. dolguje, je opravičilo in odškodnina za stroške, ki jih imate zaradi zdravljenja.“ (Št. T-AS-KK 1, 16 julija 2010). V navedenem dopisu št. T-AS-KK 2 z dne 11. avgusta 2010 pa je navedeno, da se bo storilec M.Z. preselil v dom ostarelih duhovnikov v Ljubljani. Nato pa nadškof Stres nadaljuje: “Upam tudi, da bodo ti ukrepi vsaj delno popravili krivico, ki Vam je bila storjena, in boste prejeli potrebno zadoščenje.”

Po našem mnenju je iz tega razvidno, da nadškof Anton Stres ne razume, kaj je spolna zloraba in kakšne brutalne posledice pušča za seboj.

V demantiju je omenjeno da je Okrožno sodišče v Ljubljani zoper M. Z. izdalo pravnomočno obsodbo. Do te obsodbe je prišlo nekaj let pred obravnavo dogodkov omenjene žrtve iz leta 2010. Skrajno ponižujoče in strokovno nesprejemljivo je, da se kljub predhodni pravnomočni kazenski obsodilni sodbi zoper istega duhovnika, v novem primeru zlorabe predlaga zgolj naslednje kazni: opravičilo, povračilo stroškov zdravljenja (žrtev navaja le povrnitev 240 EUR stroškov), prepoved maševanja v javnosti in spovedovanja za dobo enega leta ter molitev psalma 51 za dobo enega leta.

Do opravičila žrtvi s strani M.Z. ni nikdar prišlo. Prav tako žrtev ni bila nikdar obveščena, ali kdo nadzira izpolnitev (minimalnih in smešnih) naloženih kazni. Ne smemo namreč pozabiti dejstva, da gre za duhovnika, ki je imel več mladoletnih žrtev, torej bi zanj lahko rekli, da je “serijski pedofil”.

Še nekaj konkretnih podatkov o žrtvah duhovnika M.Z., ki so vse bile majhne deklice:

  1. Iniciativa Dovolj.je je doslej zoper M.Z. podala dve kazenski ovadbi (v času spolne zlorabe je bila ena žrtev stara 8 let, druga pa 12 let);
  2. Po tiskovni konferenci dne 20. 5. 2019 smo prejeli novo prijavo žrtve iz Preddvora (v času zlorabe je bila žrtev stara 7 let); ter dve prijavi iz Hotedršice (ena žrtev je bila stara 8 let, druga prav tako zelo mlada deklica).

Lahko le sklenemo, da so take naložene kazni sramotne, žaljive, ponižujoče ter nesorazmerne glede na dejstvo, da je bilo vodstvu Cerkve znano, da je imel M.Z. več žrtev. Zaradi takšnega načina ukrepanja škofov so žrtve besne in izredno razočarane.

Ob koncu želimo izraziti pričakovanje, da Cerkev na Slovenskem po zgledu iz tujine, tako v primeru duhovnika M.Z., kot tudi v primerih drugih duhovnikov, ki so zlorabljali, v župnijah, kjer so ti delovali, javno pozove vse potencialne žrtve, da podajo svoje prijave. Vodstvo Cerkve naj vsem tem žrtvam najprej prisluhne, nato jim izreče iskreno opravičilo in vsaj delno povrne škodo, ki so jim jo ti duhovniki prizadejali.

Civilna iniciativa Dovolj.je,   Ljubljana 24. maja 2019

Psihična »ujetnica« duhovnika, ki si me je izbral za svojo ljubljenko

Psihična »ujetnica« duhovnika, ki si me je izbral za svojo ljubljenko

Skoraj celo gimnazijsko obdobje sem živela v psihičnem »ujetništvu« duhovnika, ki si me je izbral za svojo ljubljenko. Sprva me je spoznaval podobno kot sošolce, potem pa mi je začel posvečati veliko pozornosti in z menoj preživljati veliko časa. Kmalu se je začel »ponevedoma« dotikati mojih prsi, me »naključno« poljubljati na čelo, lica, usta … Moj molk je kupoval z denarjem. Na moje vedno burnejše upore je reagiral s sprevračanjem dejstev, rekoč: »Ti si mi pritekla v objem, potrebujeva se, s teboj me je več.« Pri spovedi je pogosto poizvedoval, ali se samozadovoljujem.

Čeprav vzgojiteljem in sošolcem to »čudno« dogajanje ni ostalo prikrito, so za vse posredno (!!!) krivili, sramotili in kaznovali mene. Stiska je bila popolna … Živela sem v socialni osami, v strahu in spolni ter čustveni zlorabi.

S pomočjo različnih in vrsto let trajajočih terapij sem zdravila svoje razbolelo telo, ki se je v tistem času povsem potujilo, sestavljala razcefrano dušo in obujala omrtvelega duha. Pot ni bila lahka, a  sem preživela – tako zlorabo kot zdravljenje, na kar sem ponosna.

Razvrednotena, ponižana, oskrunjena z občutkom vseobsegajočega gnusa

Razvrednotena, ponižana, oskrunjena z občutkom vseobsegajočega gnusa

Posilil me je duhovnik, ki je bil zaradi odvisnosti od alkohola na psihiatrični obravnavi. Psihiater mu je menda rekel, da bo ozdravel, če bo v kakršnem koli intimnem razmerju …
Po tem dogodku je bila moja edina misel samomor, saj je od tistega trenutka dalje vame od vsepovsod zevalo eno samo razvrednotenje, ponižanje in oskrunjenost ter vseobsegajoči gnus. Velik izziv je predstavljalo pretrganje stikov, saj me je obsedeno klicaril, mi pisaril in me zasledoval.