Prva tiskovna konferenca – Igor Vovk

Prva tiskovna konferenca – Igor Vovk

Spoštovani,

na tiskovni konferenci bomo spregovorili člani iniciative:

  • Igor Vovk, sicer direktor Zavoda Iskreni
  • Janez Cerar, lazarist, ki je trenutno župnik v župniji Nova in Stara Oselica
  • Tomaž Pisk, sicer odvetnik v lastni odvetniški pisarni.

Prisotna pa sta tudi duhovnika, ki želita dati osebno podporo iniciativi in prav tako nista v imenu redov, katerim pripadata:

  • p. Jože Roblek, jezuit
  • p. Tomaž Pinter, frančiškan

Uvod

Danes se je oblikovala Civilna iniciativa za boj proti spolnim zlorabam v Cerkvi na Slovenskem – krajše ime: Civilna iniciativa Dovolj.je.

Spodbujeni z odločnimi besedami papeža Frančiška in na podlagi poznavanja konkretnih primerov in njihovih razsežnosti želimo k očiščevanju te rak rane katoliške Cerkve dati svoj prispevek. 

Pridružili so se nam različni strokovnjaki iz različnih področij. Ostajamo odprti za vse, ki nam bodo pri našem poslanstvu v pomoč. Iz pripovedovanj žrtev se zavedamo tudi, da so mnogi storilci spolnih zlorab zelo vplivni. Prav zato je tako pomembna močna civilna pobuda.

Kaj je naš namen?

Predvsem se z žrtvami želimo najprej SREČATI in JIH POSLUŠATI/SLIŠATI. Takoj zatem pa jim želimo pomagati in jih okrepiti.

Cilji Civilne iniciative DOVOLJ.je so:

  • Zavzemamo se za popolno zaščito žrtev;
  • Odpiramo prostor za varno izpoved žrtvam in prijavo spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkve (Od danes dalje lahko stopite z nami v stik preko spletne strani dovolj.je)
  • Nudimo celostno strokovno in pravno podporo žrtvam;
  • Od škofov in predstojnikov zahtevamo sprožitev vseh cerkvenih in civilnih postopkov zoper osumljene storilce spolnih zlorab;
  • Želimo sprožiti notranje očiščenje in priznanje vseh spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem;
  • Kjer bo potrebno, bomo kot Civilna iniciativa DOVOLJ.je izpeljali prijavo primerov (na civilnem in kazenskem področju ter tudi na cerkvenem).

Zakaj Civilna iniciativa Dovolj.je?

DOVOLJ je šepetanja in opravljanja med duhovniki o spolnih zlorabah – mnogi duhovniki in pastoralni delavci veliko vedo – premalo pa se konkretno ukrene, da bi se zlorabe prenehale.

Decembra je papež Frančišek v govoru kuriji dejal: “Vsem, ki zlorabljajo mladoletne, hočem reči: spreobrnite se in izročite se človeški roki pravice ter se pripravite na božjo roko pravice tako, da se spomnite na Kristusove besede: »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja. Gorje svetu zaradi pohujšanj! Pohujšanja sicer morajo priti, toda gorje človeku, po katerem pride pohujšanje!« (Mt 18,6-7).”

Osebno so se me izjemno dotaknila pričevanja žrtev spolnih zlorab. Zelo težko je že samo poslušati izpovedi žrtev, še toliko težje je slišati, da jih odgovorni niso vzeli resno.

Mnogim storilcem se pravzaprav ni nič zgodilo, ukrepanje (če je bilo) je bilo preblago. Tega v prihodnje ne moremo več tolerirati. Ni pomembno, kako visok cerkveni dostojanstvenik je bil v ta dejanja vključen.

Zaradi neukrepanja se mnogi storilci še vedno gibajo v okoljih, kjer lahko pride do ponovne spolne zlorabe. Mnogi starši imamo dovolj strahu, da bo kdo od naših otrok spolno zlorabljen in za celo življenje travmatično zaznamovan. In to samo zato, ker odgovorni ne ukrepajo hitro in odločno.

Skupaj moramo zaščititi žrtve preteklih spolnih zlorab in preprečiti nove žrtve!

Skupaj moramo zaščititi veliko večino zelo dobrih duhovnikov.

To pa lahko dosežemo le, če se storilce spolnih zlorab preneha ščititi. Vsi skupaj kot občestvo moramo opolnomočiti žrtve in dobre duhovnike, da povzdignejo svoj glas in rečejo DOVOLJ JE. Čisto vsak izmed nas, ki ve za zlorabo in jo s svojim molkom pomaga prikrivati, je v prekršku oz. grehu.

Udejaniti želimo ničelno toleranco do spolnih zlorab tako nad otroki kot nad podrejenimi, sobrati, sosestrami ter drugimi odraslimi osebami. Pri prijavah (kazenskih postopkov) in ukrepanju na cerkvenem področju nas ne veže zgolj Kazenski zakonik, ampak še več – EVANGELIJ.

Vsi duhovniki, redovniki, redovnice in pastoralni delavci, ki spolno zlorabljajo druge osebe, morajo biti nemudoma umaknjeni, da ne prihajajo več v stik z novimi potencialnimi žrtvami. Predstojniki jim morajo nemudoma poiskati pomoč (doma ali v tujini, kjer že obstajajo program za storilce spolnih zlorab).

DOVOLJ je strahu in mencanja. Čas je za dejanja.


Ob koncu želimo poudariti, da ni vse le na naši Civilni iniciativi Dovolj.je, ampak tudi na vas, novinarjih in medijskih hišah. Lahko uberete lažjo pot in to je senzacionalistično poročanje ali ignoriranje, a vsaj po našem mnenju to ne bo prineslo bistvenih rezultatov.

Lahko pa izberete tudi drugo težjo pot: pričnete z raziskovalnim novinarstvom. V mnogih državah so ravno novinarji opravili glavno vlogo pri razkrivanju in dokumentiranju spolnih zlorab. Bili so bistveni sprožilec kasnejšega očiščenja v Cerkvi dotične države. Decembra 2018 se jim je papež takole zahvalil: “Želim se zahvaliti tistim medijskim delavcem, ki so ostali pošteni in objektivni in ki so skušali razkrinkati te volkove ter dati glas žrtvam.”

Naša 1. tiskovna konferenca je s tem zaključena. Na novinarska vprašanja tokrat ne bomo odgovarjali, ker se želimo v prvi fazi v celoti posvetiti delu: prisluhniti žrtvam spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem. Hkrati pa nas zanima, kaj konkretnega bo naredila Slovenska škofovska konferenca po povratku ljubljanskega nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta iz Rima.

Vsekakor pa ostajamo z vami v kontaktu in vas bomo obveščali o nadaljnih korakih oz. delu naše Civilne iniciative.

Prva tiskovna konferenca – Janez Cerar

Prva tiskovna konferenca – Janez Cerar

Spoštovani!

Sem Janez Cerar, duhovnik, član Misijonske družbe lazaristov in sodelavec Civilne iniciative Dovolj.je.

V ospredje želim postaviti papeža Frančiška, ki že vse od nastopa svoje službe v marcu leta 2013 jasno opredeljuje spolne zlorabe znotraj Cerkve kot enega najhujših udarcev verodostojnosti Katoliške Cerkve.

Najmočnejši trenutki delovanja papeža Frančiška na tem področju so: ustanovitev posebne Komisije za zaščito mladoletnih (22. marca 2014); posebno pismo ’Kakor ljubeča mati’ z dne 4. junija 2016, kjer razširi kategorije zlorabljenih oseb in tudi vrste zlorab ter jasno poudari odgovornost predstojnikov tako v odnosu do žrtev kot tudi do tistih, ki so zlorabljali. Vrh papeževe zavzetosti za razkritje zlorab pa je bilo dogajanje po lanskem obisku Čila in Peruja, ko je v Čile poslal posebnega odposlanca Charlesa Scicluno, nadškofa na Malti. Nadškof Scicluna je s svojim sodelavcem katalonskim duhovnikom Jordijem Bertomeuom prisluhnil žrtvam in dokumente predal papežu Frančišku. Sledilo je vabilo čilskim škofom na srečanje v Rimu (od 14. do 18. maja), kjer je papež škofom izročil posebno pismo, nato pa so vsi škofje papežu prepustili odločitev o nadaljevanju njihove službe. Ker so se odpirale nove drame, se je nadškof Scicluna junija vrnil v Čile in prisluhnil žrtvam.

14. avgusta 2018 je Katoliško Cerkev pretreslo poročilo o zlorabah v Pennsylvaniji (ZDA). Papež Frančišek se je odzval s pismom vsem vernikom Katoliške Cerkve; pismo je naslovil ’Če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje’. V njem še posebno naglasi molitev in post, kot pot, da se odprejo »ušesa za utišano bolečino otrok, mladih in odraslih ranljivih!«

Ko so si ameriški katoliški škofje prizadevali, da bi na hitro pripravili smernice tako za preventivno delovanje kot tudi za raziskavo zlorab, jih je papež Frančišek začasno ustavil in jim 1. januarja letos namenil pismo. V njem je razložil, zakaj je potrebna temeljita priprava.

Prepričan sem, da bi tudi naši krajevni Cerkvi, Cerkvi na Slovenskem, zelo koristil delovni obisk nadškofa Charlesa Sciclune, saj sedaj opravlja tudi nalogo pridruženega tajnika Kongregacije za nauk vere, kjer se posveča raziskovanju spolnih zlorab znotraj Katoliške Cerkve.

Zadnji velik korak v razčiščevanju zlorab in hkrati utemeljevanja preventivne vzgoje pa je srečanje papeža Frančiška s predsedniki škofovskih konferenc, ki se bo že čez nekaj dni začelo v Vatikanu.

Vesel sem, da je v tem odločilnem trenutku na papeškem mestu Frančišek. Vanj polagam veliko upanja. Zavedam se tudi, da je Jezus jasno rekel: »Jaz sem pot, življenje in resnica!« (Janez 14,6)

Rad bi vam predstavil tudi primer, ki sem ga doživljal v lastni koži.

Naprej pa obrazložitev. Juan José Chaparro, škof škofije San Carlos de Bariloche v Argentini, je seznanjen z današnjo tiskovno konferenco in s pooblastilom, ki mi ga daje Damian Črnak, da predstavim njegov primer. Obema se iskreno zahvaljujem.

Gospod Damian Črnak je danes odrasel moški, star 34 let, in živi v Argentini. Rodil se je slovenskim staršem v Buenos Airesu, tam preživel mladost in se leta 2007 odpravil v Slovenijo, najprej kot član nogometne ekipe, kasneje pa je ostal v Sloveniji kot študent Univerze v Ljubljani.

Damiana poznam že vrsto let: v župniji, kjer je doma, sem šest let deloval kot duhovnik, misijonar, nato pa sem bil ob njegovem prihodu v Ljubljano nekaj časa ravnatelj študentskega doma, kjer je prebival, predvsem pa njegov spovednik in duhovni voditelj.

Damian je 17. novembra 2008 vstopil v Misijonsko družbo Lazaristov. Slabi dve leti kasneje sem pri njem opazil velike spremembe; najbolj očitna je bila preobrazba na čustvenem področju: do sedaj veselega fanta sta velikokrat popadla izbruh jeze in čustvena otopelost. Damiana po odhodu na drugo službeno mesto v tujini nisem več spremljal.

Ponovno sem ga srečal, ko me je obiskal jeseni 2013 (pol leta po mojem začasnem odhodu iz Misijonske družbe lazaristov). Zaupal mi je, da je bil aprila 2010 na hrvaški obali žrtev spolne zlorabe. Ob tej Damianovi izpovedi sem tudi sam uspel, najprej sebi, potem še zaupnim ljudem, ubesediti zlorabe, ki sem jih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživel s strani istega duhovnika, ki se je to pot spravil tudi na Damiana.

Od Damiana sem izvedel in tudi iz dokumentov razbral, da so njegov primer obravnavali: cerkveno metropolitansko sodišče v Ljubljani, predstojnik slovenske province Misijonske družbe Lazaristov in vrhovni predstojnik iste družbe. Kasneje se je zaradi nepravilnosti v postopku obrnil še na Kongergacijo za nauk vere. Ker je Damian zaradi očitnih dejstev, da ima postopek številne nepravilnosti, vztrajal, mu je predstojnik slovenske province Misijonske družbe sporočil, da je postopek končan.

Z Damianom sva julija leta 2015 obiskala tedanjega vrhovnega predstojnika Lazaristov, gospoda Gregorya Georga Gaya. Potrdil nama je, da je predstojnik slovenske province primer zaključil, in nama svetoval, naj se obrneva na Kongregacijo za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.

6. oktobra 2015 sem tajniku kardinala Braz de Aviza, prefekta omenjene Kongregacije, izročil Damianovo pismo, kjer opisuje stanje postopka.

Iz okoliščin sklepam, da zaradi te prijave Damian ni mogel izreči večnih zaobljub, se pravi dokončno vstopiti v Misijonsko družbo Lazaristov, ampak jo je moral dne 28. oktobra 2015 zapustiti.

Novi vrhovni predstojnik Misijonske družbe Lazaristov, Slovenec, gospod Tomaž Mavrič, je Damianu 28. avgusta 2016 napisal, da »so s strani Misijonske družbe Lazaristov in tudi s strani Kongregacije za družbe posvečenega življenja in družb apostolskega življenja naredili naredili vse, kar je mogoče, da bi se primer rešil kar najboljše.«

Isti gospod mi je 1. oktobra 2016 sporočil, da je Damianov primer zaključen tudi pri Svetem sedežu.

Damian se ni predal. Po dolgem času bitk je marca leta 2017, ko je že dva meseca živel v Argentini, kamor se je vrnil, prejel pismo Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. V njem so ga prosili, naj poda zapriseženo izjavo in sporoči ime osebe, ki je prav tako doživela zlorabo. V odgovoru omenjeni Kongregacije je omenil moje ime.

Julija istega leta sem bil povabljen, da v Ljubljani na sedežu slovenske province Misijonske družbe podam svojo izjavo o zlorabi.

Ker so me izkušnje ob spremljanju Damianovega primera izučile, v izjavi nisem opisal same zlorabe, ampak sem predstojniku zapisal tole, navajam dobesedno:

»Kakšno zagotovilo mi daš, da zadevo jemlješ kot pomembno in si pripravljen poslušati, slišati in napraviti spremembe? Glede na to, da sem že več let želel ubesediti mnogo, kar sem doživel v času petindvajsetletnega bivanja v Misijonski družbi Lazaristov, nazadnje 18. marca 2017, in se je gospod Generalni superior (vrhovni predstojnik ) Lazaristov (v Ljubljani na Maistrovi 2) o tem izrazil, da je »stvar za Sveti Sedež zaključena,« ti pa že pred tem, »da si naredil vse«, v čem sta oba pripravljena spremeniti stališče in konstruktivno ukrepati z namenom, da podpreta resnico; zaščitita v konkretnih dejanjih ranjeno osebo, v tem primeru odraslo ranljivo osebo (prim. Frančišek, motu propio ‘Coma una madre amorevole’, čl. 1, odst. 3); in se opredelita do neprimernih dejanj člana naše Družbe: žaljivega odnosa in zlorabe do tretje osebe – tudi člana/ov naše Družbe«.

Odgovora nikdar nisem prejel.

Od mnogih srečanj, sestankov, obljub in načrtovanj je ostalo dejstvo, da so se stvari pometle pod preprogo. Nastal je slovenski Spotlight.

Hvaležen sem domačim, prijateljem in strokovnjakom, ki me podpirajo na moji življenjski poti; posebno hvaležnost izrekam članom Iniciative. Rad bi omenil, da sem se novembra lani udeležil duhovnih vaj za žrtve spolnih zlorab, v organizaciji gibanja Grief to Grace (del Dolor a la Gracia, v špančini), ki so potekale v Srednji Ameriki, v državi San Salvador. Odlična izkušnja.

SPLETNA STRAN

Prejšnji teden smo s pobudo Civilne iniciative Dovolj.je seznanili nadškofa Stanislava Zoreta. Tiskovno konferenco prirejamo le dva dneva pred začetkom srečanja predsednikov škofovskih konferenc s papežem Frančiškom na temo spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi, saj pričakujemo, da bo predsednik Slovenske škofovske konference to srečanje vzel zelo resno ter po prihodu nazaj, skupaj z ostalimi škofi in redovnimi predstojniki odločno ukrepal, za zaščito žrtev in ne storilcev.

Pripravili smo tudi spletno stran www.dovolj.je.

Ime Dovolj.je želi povedati, da je dovolj tišine, nemoralnosti, sprenevedanja, prikrivanja in ščitenja storilcev ter trpljenja žrtev. V ta namen se je oblikovala tudi Civilna iniciativa.

Eno od osnovnih poslanstev Iniciative in spletne strani je, da lahko žrtev z enim samim klikom vstopi v stik z nami. Oblikovani so obrazci in tudi e-naslov, kamor se prijava odda: prijava@dovolj.je

Na spletni strani najdete jasne razlage spolne zlorabe – to je vsako dejanje z namenom spolne potešitve, ki krši človeško dostojanstvo in prekorači meje druge osebe katerekoli starosti ali spola.

Zaenkrat ponujamo dve storitvi: terapijo ter skupino za samopomoč.

NAŠ ZAVETNIK

Je mučenec Óscar Arnulfo Romero y Galdámez (15. 8. 1917 – 24. 3. 1980), nadškof, ki se je zoperstavil zlu v dobrobit svojega ljudstva.

Svoje neverjetno življenje je končal pod streli atentatorja, med sveto mašo.

Mučeništva pa ni doživljal samo v času, ko je bil nadškof mesta San Salvador in v uri smrti, ampak tudi po smrti, vse do danes, saj je žrtev klevet, laži in opravljanja.

Lani oktobra ga je papež Frančišek razglasil za svetnika; mi pa smo ga zaradi  njegovega poguma in zvetsobi resnici izbrali za zavetnika.

NAŠ LOGOTIP

Je ustvarila oseba, ki je zakonec žrtve spolnih zlorab. Upodobila je ptičjo kletko, kjer so vrata ne samo odprta, ampak strta, kar pomeni, da se je žrtev končno rešila okovja, ki ga predstavljajo posledice zlorab. Toda ptica še ne more poleteti v dokončno osvoboditev; okvir predstavlja družbeno okolje, kjer mora žrtev ponovno najti prostor bivanja, sožitja in celjenja ran. Vrata (bel presledek), kjer je tudi napis, pa so podoba duhovniške srajce, kolarja; s tem znamenje govori, da je prva skrb naše Iniciative namenjena žrtvam spolnih zlorab v Cerkvi.

Prva tiskovna konferenca – Tomaž Pisk

Prva tiskovna konferenca – Tomaž Pisk

Spoštovani!

Uvodoma bi vam rad predstavil definicijo spolne zlorabe, kot izhaja iz Smernic za ravnanje v primeru spolnih zlorab mladoletnih oseb s strani klerikov, ki jih je SŠK sprejela v letu 2014. Po tej definiciji se za spolno zlorabo šteje »vsako neverbalno, verbalno ali fizično dejanje, s katerim se z namenom spolne potešitve krši dostojanstvo in prekorači meje druge osebe katere koli starosti ali spola.« Takšna definicija se nam zdi ustrezna, saj izrecno govori o tem, da so lahko žrtve tudi polnoletne. Tudi pri delu naše iniciative smo se namreč srečali s primeri, ko so bile žrtve v času zlorabe sicer že polnoletne, vendar pa so bile kljub temu šibke oz. ranljive, storilec pa je do spolne zlorabe prišel z zlorabo svojega položaja moči, vpliva oz. nadrejenosti.

Glavno težavo smernic SŠK pa vidimo v tem, da se v praksi ne izvajajo v celoti – predvsem ne v delu, ki govori o tem, da je primarno treba zaščititi žrtve in jim nuditi potrebno pomoč. V praksi se namreč žal dogaja, da se bolj ščiti storilca in institucijo Cerkve, žrtev pa je pogosto prepuščena sama sebi.

Sam sem s spolnimi zlorabami srečal kot pravni zastopnik žrtev, ki sem jih zastopal v okviru cerkvenih postopkov. Tudi Cerkev ima namreč predpisane postopke ravnanja v primerih spolnih zlorab. Ob tem sem opazil, da žrtve iz različnih razlogov niso želele sprožati postopkov pred civilnimi (državnimi) sodišči.

Prvi razlog je ta, da so se bale medijske izpostavljenosti, ki jo prinesejo ti postopki.

Drugi je bil v tem, da so bili pogosto primeri po civilnih zakonih že zastarani, saj si žrtve zaradi občutkov sramu in krivde o zlorabi dolga leta niso upale spregovoriti.

Tretji razlog je bil v tem, da so kljub doživeti zlorabi verjele, da Cerkev kaže pravo smer v življenju, in ji v času, ko ima že tako nizek ugled v javnosti, niso želele še dodatno škodovati.

Končno pa so žrtve glede na besede njenih predstavnikov in sprejete cerkvene dokumente verjele, da bodo tudi znotraj cerkvenega postopka prišle do pravične rešitve.

Vsem žrtvam je bil namreč primarni cilj ta, da se storilcu prepreči ponovne zlorabe, šele za tem pa, da se doseže pravična odškodnina in opravičilo. (Do tega opravičila praktično v nobenem primeru ni prišlo. Tudi iz literature o spolnih zlorabah izhaja, da storilci zlorab svoja dejanja zelo redko priznajo, kaj šele obžalujejo. Tudi duhovniki pri tem, žal, niso izjema.)

Predstavniki Cerkve so sprva seveda odobravali odločitev žrtev, da se celotna zadeva reši zgolj v okviru Cerkve, brez civilnih sodišč in medijev. Vendar pa so bile žrtve nato pogosto razočarane, saj so spoznale, da Cerkev njihovih prijav ne jemlje dovolj resno, da v postopkih nimajo praktično nobenih pravic, da postopki potekajo nerazumno dolgo (tudi več kot 10 let) ter da storilcem pogosto ni bilo na učinkovit način preprečeno, da bi prihajali v stik z novimi potencialnimi žrtvami. Kot rečeno, so včasih žrtve dobile celo občutek, da je predstavnikom Cerkve pomembneje zaščititi storilca, kot pa žrtev. To velja tudi za Ekspertno skupino za pomoč žrtvam spolnih zlorab, ki deluje v okviru SŠK, katere primarni namen naj bi bil ravno v pomoči žrtvam.

Z nekaterimi primeri zlorab sem se srečal kot zastopnik žrtev, z drugimi pa sem se seznanil v okviru naše civilne iniciative Dovolj.je. Iz strokovne literature s področja spolnih zlorab jasno izhaja, da ima ’povprečen storilec’ več žrtev (8). Glede na to in glede na primere, ki jih sam poznam, menim, da je žrtev zlorab s strani klerikov v Sloveniji bistveno več, kot jih beležijo uradne statistike Cerkve. Tudi sam sem videl, da žrtve še po dolgih letih ne morejo spregovoriti o zlorabi; še po 20 ali 30 letih od zlorabe je zaradi občutkov strahu, sramu in krivde to zanje preveč boleča tema. Tudi takšne žrtve bi radi opogumili, da na naši spletni strani dovolj.je našim strokovnjakom zaupajo svojo izkušnjo. S tem se bodo razbremenile bremena krivde, ki jim ga je naložil storilec, hkrati pa bodo pomembno prispevale k temu, da storilec svojih dejanj več ne bo mogel ponavljati, saj bomo spremljali, kam se storilce premešča in ali se jih vključuje v terapevtske procese.

Posebej poudarjam, da k prijavi spodbujamo prav vse žrtve zlorab s strani klerikov, tudi če so od zlorabe minila že mnoga leta ali če je storilec že pokojen. Želimo si namreč pridobiti in javnosti predstaviti tudi širšo sliko o tem področju, ki za Slovenijo, za razliko od nekaterih drugih držav, še ne obstaja. (Sliki, ki jo ponuja uradna Cerkev, pa ne verjamemo.)