Naš zavetnik

 

… je mučenec ÓSCAR ARNULFO ROMERO Y GALDÁMEZ (15. 8. 1917 – 24. 3. 1980), nadškof, ki se je zoperstavil zlu v dobrobit svojega ljudstva.

Óscarjevo življenje je znamenje ljubezni do Jezusa in Cerkve. Od tod tudi njegovo škofovsko geslo: Čutiti s Cerkvijo; zvesto ga je izpolnjeval. Pri njem je najopaznejša notranja rast v razumevanju vloge, ki jo imajo ubogi v Božjem kraljestvu; njim je namreč najprej oznanjena radostna vest odrešenja.

V treh letih poslanstva nadškofa glavnega mesta države El Salvador se v Óscarju izrišejo sadovi, ki jih napoveduje odlomek iz svetopisemske Knjige modrosti: molil je in prejel preudarnost, klical je in nanj je prišel duh modrosti. Potem so prišle k njem vse dobrine, po rokah modrosti neizmerno bogastvo darov, ki jih je podarjal vsem ljudem blage volje.

Ohranjene so njegove pridige, od začetka nastopa službe nadškofa do zadnjega dne (27. 11. 1977 – 24. 3. 1980); tudi kot zvočni posnetek. V njih odkrivamo pastirja, ki radodarno prejema in trosi bogastvo Božje Besede. Ta Beseda” je živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca”, zapiše avtor Pisma Hebrejcem.

Prišel je ponedeljek, 24. marca 1980. Nekaj čez šesto zvečer je Óscar, po končani pridigi, stopil k oltarju in spontano izrekel besede: »Ta sveta maša, ta Evharistija je dejanje vere: gledano v luči vere se glas upora spreminja v telo Gospoda, ki se je izročil za odrešenje sveta, v tem kelihu pa se vino spreminja v kri, ki je cena odrešenja. Telo in Kri, ki ju darujemo, naj nas nahranita, da bomo tudi mi svoja telesa in kri pridružili, kot Kristus, trpljenju in bolečini, ne zase, ampak v blagor pravičnosti in miru našega ljudstva.« Potem je počil strel. Óscar se je zgrudil za oltar.

Pot od smrti do podelitve časti oltarja je trajala 38 let; papež Frančišek je rekel, da se Óscarjevo mučeništvo nadaljuje: je osovražen, oblaten, o njem se širijo klevete in laži. A kljub temu Resnica sije z vedno večjim sijajem.

Uresničuje se to, kar je zapisal Óscarjev sodobnik in njegov tovariš v slavi svetništva, papež Pavel VI.: »Sodobni človek raje prisluhne pričevalcem, kot učiteljem; če pa že prisluhne učiteljem, jim zato, ker pričujejo« (Evangelii nuntiandi, 41)

Deli s prijatelji