“Mi smo pa vedno odprti, da pomagamo žrtvam in njihovim storilcem”

(dr. Andrej Naglič, član Ekspertne skupine, izjava v Dnevniku TV Slovenija, 20. 5. 2019)

V odziv na tiskovno sporočilo Slovenske škofovske konference (SŠK) :”Ekspertna skupina za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK je odprta za pogovore na temo zaščite otrok” (vir: https://katoliska-cerkev.si/ekspertna-skupina-za-resevanje-primerov-spolnih-zlorab-pri-ssk-je-odprta-za-pogovore-na-temo-zascite-otrok) bi radi pojasnili, čemu smo se dne 20. maja 2019 na 2. tiskovni konferenci obrnili neposredno na škofe in redovne predstojnike, ter zakaj je v določenih primerih dobrodošlo, da žrtve objavijo polna imena storilcev.

Ekspertna skupina je bila doslej popolnoma neučinkovita tako pri pomoči žrtvam, kot tudi pri sankcioniranju storilcev. Poleg tega je pomembno opozoriti, da je ekspertna skupina le posvetovalni organ SŠK in nima nikakršnih pristojnosti odločanja o posameznih primerih. Tudi svojo svetovalno vlogo je doslej kljub “ekspertnosti” v nazivu opravljala slabo. Zato je po našem mnenju iluzorno pričakovati, da bo skupina (v isti sestavi) kar naenkrat začela delati povsem drugače kot doslej (t.j. v smeri zaščite žrtev in iskanja resnice).

Škofje in redovni predstojniki se sedaj sklicujejo nanjo, češ da je ona pristojna za področje spolnih zlorab in da bo rešila vse težave na tem področju, kar je zavajajoče, predvsem pa izmikanje odgovornosti, ki jo imajo izključno škofje in redovni predstojniki.

Izjava dr. Andreja Nagliča, člana Ekspertne skupine v Dnevniku na TV Slovenija dne 20. 5. 2019 je zastrašujoča in zaskrbljujoča: “Mi smo pa vedno odprti, da pomagamo žrtvam in njihovim storilcem.”
Papež Frančišek je v zadnjih letih glede teme spolnih zlorab zelo jasen: “Cerkev je predolgo ignorirala žrtve.” (Pismo Božjemu ljudstvu, 20. 8. 2018); “/…/ nikoli ne bom pomilostil pedofilov /…/” (nagovor članom papeške komisije za zaščito mladoletnih, 21. 9. 2017);  “/…/ zahtevati dokaze od žrtev v takih primerih ni dostojanstveno /…/” (po tej izjavi kardinala Sean O’Malleya se papež opraviči žrtvam zlorab v Čilu, 20. 1. 2018).
Tudi v strokah, ki pomagajo ljudem v stiskah (socialnem delu, psihoterapiji…), velja načelo, da se žrtvi najprej verjame. V socialnem delu tej paradigmi rečemo “da nimamo pravice, da ne verjamemo”. V osnovi torej velja načelo “biti na strani žrtev”.

Če pride do suma spolnega nasilja, je za to že sedaj pristojen in odgovoren vsak škof ali redovni predstojnik. Odgovoren je za vsak POSAMEZEN PRIMER. Novi dokument papeža Frančiška Vi ste luč sveta pa to odgovornost še bolj poudari.
Škofovska konferenca tukaj nima nobenih pristojnosti (razen tega, da lahko sprejema priporočila in smernice). Vsak škof je tisti, ki je prvi sodnik v škofiji in mora opraviti preiskavo (lahko s pomočjo pomočnikov).
V Smernicah za ravnanje v primeru spolnih zlorab v 10. točki zelo jasno piše: »Morebitni posvetovalni organi za nadzor in razločevanje v posameznih primerih ne SMEJO NADOMESTITI ORDINARIJEVEGA RAZLOČEVANJA IN NJEGOVE VODSTVENE SLUŽBE/OBLASTI«

Naše stališče je:

  1. Ekspertna skupina je posvetovalni in ne izvršni organ, saj odgovornost za primere suma spolnih zlorab nosijo škofje (oz. redovni predstojniki),
  2. Ekspertne skupine ne vodi iskren namen, da bi udejanjili ničelno toleranco do spolnih zlorab (pomoč žrtvam in preprečitev ponovnih zlorab storilcem). Zato to ekspertno skupino vidimo zgolj kot še enega od poskusov, s katerimi se škofje in redovni predstojniki želijo razbremeniti svoje odgovornosti ukrepanja (se “skriti” za ekspertno skupino). Opažamo, da preteklih primerov zlorab sploh ne želijo resno reševati. Za reševanje teh primerov niso potrebna nobena posebna forenzična znanja, ampak predvsem želja po iskanju resnice. Vsekakor pozdravljamo resno obravnavo prihodnjih primerov, pričakujemo pa tudi resno obravnavo že obstoječih, s katerimi so škofje že seznanjeni, ali pa bodo z njimi seznanjeni s strani Iniciative – v kolikor ji bodo škofje pripravljeni prisluhniti. To velja tudi za primere (a) ki so po civilnih predpisih že zastarani, (b) primere, ko žrtev ne bo želela vložiti civilne prijave, pa tudi (c) primere, ki so že bili obravnavani v cerkvenih postopkih, pa žrtve v teh postopkih niso imele nobenih pravic in obstajajo resni razlogi za dvom v pošteno vodenje postopkov.
  3. Ekspertna skupina služi le še sama sebi in je izgubila vsakršno zaupanje tako žrtev, kot tudi strokovne in laične javnosti. Na to kaže že zgolj primerjava števila prijav, ki jih je ekspertna skupina prejela v vseh letih delovanja, in števila prijav, ki jih je prejela Iniciativa v 3 mesecih dela. Zato v nadaljnjem obstoju skupine ne vidimo nobenega resnega smisla. Po zgledu tujih držav bi bila namesto nje smiselna kvečjemu ustanovitev resnično neodvisne preiskovalne komisije, ki bi nepristransko, s pomočjo strokovnjakov – laikov, raziskala to področje.
  4. Opustitve dolžnega ravnanja: Želimo odpreti tudi vprašanje odgovornosti škofov zaradi opustitev dolžnega ravnanja. Zaradi občutljivosti tega vprašanja pa menimo, da pri tem ne bo šlo brez neodvisne zunanje intervencije.

Čemu žrtve lahko oz. je celo dobrodošlo, da povedo polna imena storilcev?

Civilna iniciativa Dovolj.je ni povedala imen storilcev. To so storile žrtve. Z našimi izsledki želimo tekoče seznanjati tudi škofe in redovne predstojnike, da bi lahko ti hitro in učinkovito ukrepali za zaščito žrtev in preprečitev nadaljnjih zlorab.

Žal se škofje z nami ne želijo srečati, sami pa proti storilcem ne ukrepajo ustrezno, zato se ti nemoteno gibajo dalje. V takšni situaciji je edina logična pot, da žrtve same spregovorijo in s tem javnost opozorijo na storilce, ki so jih zlorabljali. Iz konteksta izjav žrtev je jasno razvidno, da je njihova želja predvsem preprečiti storilcem nove zlorabe, hkrati pa opogumiti še druge žrtve teh storilcev, da bi spregovorile. Po zadnji tiskovni konferenci smo tako prejeli že sedem novih prijav – večino zoper dva duhovnika, ki sta bila v ponedeljek prvič razkrita.

Žrtve so se odločile, da je dovolj, da hočejo spregovoriti in to konkretno. Zadnji dokument “Vi ste luč sveta” govori o tem, da se “pozornost namenja žrtvam, ki so bile v preteklosti prisiljene molčati. Ti univerzalni predpisi torej predvidevajo, da jim ne more biti naložena nobena obveznost molka v zvezi z vsebino poročanja.” Žrtve zato ne bodo več molčale.

Papež Frančišek je v sklepnem govoru na srečanju za zaščito mladoletnih jasno povedal, da “je prišel čas za izkoreninjenje te brutalnosti s telesa našega človeštva”.

Terapevtska stroka tudi jasno pove, da ima “povprečen” storilec več žrtev. Zato menimo, da je prav, da se žrtve na konkreten način spodbuja k prijavi teh gnusnih dejanj, čeprav so že zastarana.

Odgovor na demanti nadškofa Antona Stresa na izjave v oddaji Odmevi 22. maja 2019.

Demanti je bil objavljen dne 24. maja 2019. Vir: https://katoliska-cerkev.si/demanti-nadskofa-antona-stresa-na-izjave-mateja-krizanica-v-oddaji-odmevi-22-maja-2019

V oddaji smo navedli v nebo vpijoč stavek iz dopisa nadškofa Antona Stresa: “Najmanj, kar Vam duhovnik M. Z. dolguje, je opravičilo in odškodnina za stroške, ki jih imate zaradi zdravljenja.“ (Št. T-AS-KK 1, 16 julija 2010). V navedenem dopisu št. T-AS-KK 2 z dne 11. avgusta 2010 pa je navedeno, da se bo storilec M.Z. preselil v dom ostarelih duhovnikov v Ljubljani. Nato pa nadškof Stres nadaljuje: “Upam tudi, da bodo ti ukrepi vsaj delno popravili krivico, ki Vam je bila storjena, in boste prejeli potrebno zadoščenje.”

Po našem mnenju je iz tega razvidno, da nadškof Anton Stres ne razume, kaj je spolna zloraba in kakšne brutalne posledice pušča za seboj.

V demantiju je omenjeno da je Okrožno sodišče v Ljubljani zoper M. Z. izdalo pravnomočno obsodbo. Do te obsodbe je prišlo nekaj let pred obravnavo dogodkov omenjene žrtve iz leta 2010. Skrajno ponižujoče in strokovno nesprejemljivo je, da se kljub predhodni pravnomočni kazenski obsodilni sodbi zoper istega duhovnika, v novem primeru zlorabe predlaga zgolj naslednje kazni: opravičilo, povračilo stroškov zdravljenja (žrtev navaja le povrnitev 240 EUR stroškov), prepoved maševanja v javnosti in spovedovanja za dobo enega leta ter molitev psalma 51 za dobo enega leta.

Do opravičila žrtvi s strani M.Z. ni nikdar prišlo. Prav tako žrtev ni bila nikdar obveščena, ali kdo nadzira izpolnitev (minimalnih in smešnih) naloženih kazni. Ne smemo namreč pozabiti dejstva, da gre za duhovnika, ki je imel več mladoletnih žrtev, torej bi zanj lahko rekli, da je “serijski pedofil”.

Še nekaj konkretnih podatkov o žrtvah duhovnika M.Z., ki so vse bile majhne deklice:

  1. Iniciativa Dovolj.je je doslej zoper M.Z. podala dve kazenski ovadbi (v času spolne zlorabe je bila ena žrtev stara 8 let, druga pa 12 let);
  2. Po tiskovni konferenci dne 20. 5. 2019 smo prejeli novo prijavo žrtve iz Preddvora (v času zlorabe je bila žrtev stara 7 let); ter dve prijavi iz Hotedršice (ena žrtev je bila stara 8 let, druga prav tako zelo mlada deklica).

Lahko le sklenemo, da so take naložene kazni sramotne, žaljive, ponižujoče ter nesorazmerne glede na dejstvo, da je bilo vodstvu Cerkve znano, da je imel M.Z. več žrtev. Zaradi takšnega načina ukrepanja škofov so žrtve besne in izredno razočarane.

Ob koncu želimo izraziti pričakovanje, da Cerkev na Slovenskem po zgledu iz tujine, tako v primeru duhovnika M.Z., kot tudi v primerih drugih duhovnikov, ki so zlorabljali, v župnijah, kjer so ti delovali, javno pozove vse potencialne žrtve, da podajo svoje prijave. Vodstvo Cerkve naj vsem tem žrtvam najprej prisluhne, nato jim izreče iskreno opravičilo in vsaj delno povrne škodo, ki so jim jo ti duhovniki prizadejali.

Civilna iniciativa Dovolj.je,   Ljubljana 24. maja 2019

Deli s prijatelji