Korespondenca med pravnimi zastopniki v tem primeru.

Zoper duhovnika Jožeta Planinška je bilo oddanih 5 (pet) prijav spolne zlorabe. Predstavili jih bomo bo vrstnem redu prijave. Ščitimo imena žrtev; štiri žrtve so se odločile za prijavo preko odvetniške pisarne; vseh pet pa je oddalo prijavo tudi Kongregaciji za nauk vere. Imenovali jih bomo: osebe; opisi dogodkov so vzeti iz  prijav pristojnim.

PRVA OSEBA, ki je prijavila zlorabo, je to doživela  na poti k počitniški hiši slovenske province Misijonske družbe na otoku Pag (Hrvaška), aprila 2010. Zloraba s strani duhovnika Jožeta Planinška: večkratno dotikanje žrtvinega spolovila in zloraba oblasti (žrtev je bila v času zlorabe bogoslovec, ki je z dovoljenjem ravnatelja bogoslovcev, odšel s Planinškom v pomoč pri vzdrževalnih delih na počitniški hiši). Po zlorabi je, zaradi zdravstvenih in psihičnih težav, oseba obiskovala terapevta in ubesedila zlorabo.

Takoj po prvi tiskovni konferenci Civilne iniciative Dovolj je, februarja lani, je prijavo oddala DRUGA OSEBA. Leta 1991 se je v Ljubljani vpisala na srednjo šolo za farmacijo, ker je v sebi gojila željo, da bi šla v misijone. Iz tega razloga ji je bilo ponujeno stanovanje pri duhovnikih Lazaristih. Oseba je prišla iz revne družine; številna družina je živela na nekaj kvadratnih metrih, zato je bila oseba bivanja v Ljubljani zelo vesela. Takoj po prihodu v redovno hišo, kjer je bivala kot dijak (imela je 15 let), in ne kot kandidat za vstop v Misijonsko družbo, je prejela zadolžitve: pomivanja posode in urejanja sob za goste. Zloraba s strani duhovnika Jožeta Planinška: že jeseni 1991 se je zgodilo, da je duhovnik Planinšek (odgovoren za bogoslovce in srednješolce, ki so bivali v redovni hiši), ko je oseba ob večerih pomivala posodo, prihajal v kuhinjo, otipaval spolovilo te osebe in jo spraševal, če doživlja erekcijo. Kasneje je Planinšek prihajal tudi v sobo, kjer je oseba bivala; Planinšek je rekel, da »prihaja na pogovor s njenim lulčkom«; med tem se je Planinšek z roko pod odejo dokopal do spolovila te osebe. Oseba se je branila tako, da se je stisnila v klopčič in molčala. Ob srečevanjih na hodniku se je Planinšek redno dotikal spolovila te osebe, ali pa, če se je ta obrnila, zadnjice. Leta 1994 je oseba, skupaj z ostalimi dijaki, obvestila nekega duhovnika, ki je bival v isti hiši, o zlorabah duhovnika Planinška; Planinšek je bil po tej prijavi odstavljen od odgovornosti za dijake in bogoslovce. Leta 1995 je oseba, zaradi težkih izkušenj, opustila možnost, da postane duhovnik.

Naslednjo prijavo je oddala TRETJA OSEBA, ki je od leta 1990 član Misijonske družbe Lazaristov. Zloraba s strani duhovnika Jožeta Planinška: Planinšek je to osebo po prihodu začel vabiti v savno; po savni pa še na večerje. Oseba je občutila vdor v intimni svet in hkrati popolno paralizo, saj je ukaz prišel s strani predstojnika. Po nekaj mesecih bivanja v hiši Lazaristov so se pričeli nočni obiski duhovnika Planinška v sobi te osebe. Takoj po prihodu v sobo je duhovnik prisedel na posteljo, v kateri je bila oseba. Vprašanju, kako je kaj »ta mali«, je sledilo dotikanje spolovila preko rjuhe. Velikokrat se je dotikal spolovila osebe; dokaz zato je pismo, ki ga je decembra 1992 tej osebi poslal, kjer – med drugim – zapiše: »sedajle bi te malo potrepljal po ‘ta malem’, če bi visel na hodniku, kot sem to večkrat storil«. Oseba je potrebovala dolgo časovno obdobje za odkritje, da gre pri dejanjih duhovnika Planinška za spolne, čustvene zlorabe in zlorabe oblasti.

ČETRTA OSEBA je leta 1992, stara je bila 15 let, prišla bivat v hišo Misijonske družbe v Ljubljani, obiskovala pa je sredno trgovsko šolo. Zloraba s strani duhovnika Jožeta Planinška: oseba v prijavi omenja, da je v času bivanja v hiši Lazaristov, v nočnem času, doživljala obiske duhovnika Planinška. Omenjeni duhovnik se je dotikal intimnih predelov osebe, včasih zelo grobo. To delo je, po besedah te osebe, pospremil z besedami, da ni nič hudega, če oseba doživi erekcijo. V prijavi je oseba zapisala, da je dogodke dojemala otroško; sama dejanja duhovnika so se mu zdela nesprejemljiva, ni pa mu ugovarjala ali povedala, da se ji to zdi nesprejemljivo. Svojim staršem je ob obiskih povedala, da omenjenega duhovnika dojema kot »pedra«; zato je bila mama zaskrbljena.

PETA OSEBA je leta 1992, po nasvetu prijatelja, prišla stanovat v redovno hišo Lazaristov v Ljubljano; imela je 16 let. Takrat je bil duhovnik Planinšek odgovoren za dijake in bogoslovce. Zloraba s strani duhovnika Jožeta Planinška: oseba v prijavi omenja, da je duhovnik Planinšek ob poznih večernih urah prihajal v sobo, ker je oseba bivala, z roko segal pod idejo in osebo božal po spolovilu. Oseba je v prijavi zapisala: »To so bili zelo neprijetni trenutki. Trenutki nepopisne groze, strahu in gnusa, ki mu je pridružena še cela paleta drugih negativnih čustev. Če sem ga prosil, naj lepo prosim neha, je vzrojil in mi navrgel cel kup očitkov o tem, kako sem občutljiv in neprilagojen in da bom že videl, kako mi bo težko v življenju, če sem bom upiral in če bom večno tako trmast.« Osebi je bilo kmalu jasno, da ni edini v hiši Lazaristov, ki ima težave z duhovnikom Planinškom. Dijaki so se srečali z enim od duhovnikom, ki je bival v hiši. Kmalu po tem srečanju duhovnik Planinšek ni bil več odgovoren za dijake. Takratni predstojnik slovenske province Misijonske družbe Lazaristov, Anton Stres (kasneje pomožni škof v Mariboru /2000-2006/, škof v Celju /2006-2009/, nadškof pomočnik v Mariboru /2009/ in na zadnje nadškof v Ljubljani /2009-2013/, leta 2013, po odločitvi papeža Frančiška, odstranjen), je bival v isti hiši in je vedel za vse te dogodke. Oseba je opustila misel na duhovništvo. Prijavo je podala po javnem nastopu Civilne iniciative, v februarju leta 2019.

Glede na prijave zoper duhovnika Planinška (5 žrtev, 4 žrtve zlorabljene med leti 1990 in 1996, peta žrtev leta 2010) upravičeno sklepamo, da duhovnik ni »miroval« med leti 1995 in 2010, kot tudi po letu 2010.

Ta duhovnik še vedno opravlja svoje poslanstvo, kot da se ni nič zgodilo.

Dokument v PDF formatu.

Deli s prijatelji