Papež Frančišek je na svoj 83. rojstni dan z odlokom odstranil papeško tajnost, ki je, glede spolnih zlorab s strani Bogu posvečenih oseb, obstajala vse do sedaj.

Prav tako je dovolil, da na cerkvenih sodiščih žrtve smejo zastopati laiki, in to brez poprejšnjega dovoljenja predstojnikov.

Papeška tajnost, ki jo je odpravil papež Frančišek, je povezana z zaupljivostjo v sodnem postopku spolnih zlorab s strani duhovnikov in drugih težkih prestopkov. Preučevali so jih tako Kongregacija za nauk vere v Vatikanu kot pristojni v krajevnih Cerkvah. Papeška tajnost je vse do sedaj za zagovornike žrtev spolnih zlorab predstavljala velikansko oviro, saj niso imeli dostopa do informacij.

Nadškof Charles Scicluna, največji izvedenec glede zlorab v Vatikanu, je za argentinski časnik La Nación izjavil, da je odprava papeške tajnosti velika sprememba z namenom prosojnosti v odgovoru Katoliške Cerkve na zlorabe. Gre za pomemben sad srečanja v Vatikanu, februarja lani, glede zlorab,  ki so načele podobo verodostojnosti Cerkve.

Ta vrh je pripravil papežev odlok »Vi ste luč sveta« (Vos estis lux mundi), ki ga je papež podpisal v mesecu maju 2019. Gre za dokument, ki, prvikrat v zgodovini, duhovnikom, redovnikom in redovnicam, nalaga obveznost, da naznanijo ne le spolno zlorabo, ampak tudi pritiske in prikrivanje, ki jih poznajo, tako v sedanjosti kot v preteklosti. Papež Frančišek je pospešil postopke ter vse škofije po svetu zavezal, da  v roku enega leta vzpostavijo za širšo javnost dostopen sistem reševanja zlorab.

V predpisih Cerkve pa je od sedaj naprej tudi moralna obveza, da sodeluje s civilnimi oblastmi.

Odgovorni za Vatikanske medije, Andrea Tornielii pravi, da se lahko prijave, pričevanja in dokumenti o primerih zlorab, ki so shranjeni v arhivih vatikanskih uradov, kot tudi shranjeni v arhivih škofij in so bili do sedaj pod papeško tajnostjo, lahko izročijo sodnim preiskovalcem in raziskovalcem dežel, ki po njih povprašujejo. To je znamenje odprtosti, pripravljenosti, prosojnosti in sodelovanja s civilnimi oblastmi.

V primeru vatikanskih uradov, bo prošnja morala iti preko mednarodnih stikov, povsem normalnih na področju odnosov med državami. Povsem drugačen postopek pa bo v primeru dokumentov, ki se hranijo po škofijah. Tu bo prošnja naslovljena neposredno na škofa.

Papežev odlok se v ničemer ne dotika zakramenta, ali spovedne skrivnosti. Ta še naprej ostaja nedotaknjena. Prav tako velja, da širša javnost nima dostopa do dokumentov. Je pa vsa dokumentacija od sedaj naprej na voljo civilnim oblastem z namenom raziskovanja primerov postopkov znotraj Cerkve.

Po vsem, kar sem doživel, sklepam, da gre za resnično in pozitivno spremembo. Za moralno zmago žrtev spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi.

Janez C.

Dokument v PDF formatu.

Deli s prijatelji