21. februarja 2019
Spoštovani!
Sem Janez Cerar, duhovnik, član Misijonske družbe lazaristov in sodelavec Civilne iniciative Dovolj.je.
V ospredje želim postaviti papeža Frančiška, ki že vse od nastopa svoje službe v marcu leta 2013 jasno opredeljuje spolne zlorabe znotraj Cerkve kot enega najhujših udarcev verodostojnosti Katoliške Cerkve.
Najmočnejši trenutki delovanja papeža Frančiška na tem področju so: ustanovitev posebne Komisije za zaščito mladoletnih (22. marca 2014); posebno pismo ’Kakor ljubeča mati’ z dne 4. junija 2016, kjer razširi kategorije zlorabljenih oseb in tudi vrste zlorab ter jasno poudari odgovornost predstojnikov tako v odnosu do žrtev kot tudi do tistih, ki so zlorabljali. Vrh papeževe zavzetosti za razkritje zlorab pa je bilo dogajanje po lanskem obisku Čila in Peruja, ko je v Čile poslal posebnega odposlanca Charlesa Scicluno, nadškofa na Malti. Nadškof Scicluna je s svojim sodelavcem katalonskim duhovnikom Jordijem Bertomeuom prisluhnil žrtvam in dokumente predal papežu Frančišku. Sledilo je vabilo čilskim škofom na srečanje v Rimu (od 14. do 18. maja), kjer je papež škofom izročil posebno pismo, nato pa so vsi škofje papežu prepustili odločitev o nadaljevanju njihove službe. Ker so se odpirale nove drame, se je nadškof Scicluna junija vrnil v Čile in prisluhnil žrtvam.
14. avgusta 2018 je Katoliško Cerkev pretreslo poročilo o zlorabah v Pennsylvaniji (ZDA). Papež Frančišek se je odzval s pismom vsem vernikom Katoliške Cerkve; pismo je naslovil ’Če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje’. V njem še posebno naglasi molitev in post, kot pot, da se odprejo »ušesa za utišano bolečino otrok, mladih in odraslih ranljivih!«
Ko so si ameriški katoliški škofje prizadevali, da bi na hitro pripravili smernice tako za preventivno delovanje kot tudi za raziskavo zlorab, jih je papež Frančišek začasno ustavil in jim 1. januarja letos namenil pismo. V njem je razložil, zakaj je potrebna temeljita priprava.
Prepričan sem, da bi tudi naši krajevni Cerkvi, Cerkvi na Slovenskem, zelo koristil delovni obisk nadškofa Charlesa Sciclune, saj sedaj opravlja tudi nalogo pridruženega tajnika Kongregacije za nauk vere, kjer se posveča raziskovanju spolnih zlorab znotraj Katoliške Cerkve.
Zadnji velik korak v razčiščevanju zlorab in hkrati utemeljevanja preventivne vzgoje pa je srečanje papeža Frančiška s predsedniki škofovskih konferenc, ki se bo že čez nekaj dni začelo v Vatikanu.
Vesel sem, da je v tem odločilnem trenutku na papeškem mestu Frančišek. Vanj polagam veliko upanja. Zavedam se tudi, da je Jezus jasno rekel: »Jaz sem pot, življenje in resnica!« (Janez 14,6)
Rad bi vam predstavil tudi primer, ki sem ga doživljal v lastni koži.
Naprej pa obrazložitev. Juan José Chaparro, škof škofije San Carlos de Bariloche v Argentini, je seznanjen z današnjo tiskovno konferenco in s pooblastilom, ki mi ga daje Damian Črnak, da predstavim njegov primer. Obema se iskreno zahvaljujem.
Gospod Damian Črnak je danes odrasel moški, star 34 let, in živi v Argentini. Rodil se je slovenskim staršem v Buenos Airesu, tam preživel mladost in se leta 2007 odpravil v Slovenijo, najprej kot član nogometne ekipe, kasneje pa je ostal v Sloveniji kot študent Univerze v Ljubljani.
Damiana poznam že vrsto let: v župniji, kjer je doma, sem šest let deloval kot duhovnik, misijonar, nato pa sem bil ob njegovem prihodu v Ljubljano nekaj časa ravnatelj študentskega doma, kjer je prebival, predvsem pa njegov spovednik in duhovni voditelj.
Damian je 17. novembra 2008 vstopil v Misijonsko družbo Lazaristov. Slabi dve leti kasneje sem pri njem opazil velike spremembe; najbolj očitna je bila preobrazba na čustvenem področju: do sedaj veselega fanta sta velikokrat popadla izbruh jeze in čustvena otopelost. Damiana po odhodu na drugo službeno mesto v tujini nisem več spremljal.
Ponovno sem ga srečal, ko me je obiskal jeseni 2013 (pol leta po mojem začasnem odhodu iz Misijonske družbe lazaristov). Zaupal mi je, da je bil aprila 2010 na hrvaški obali žrtev spolne zlorabe. Ob tej Damianovi izpovedi sem tudi sam uspel, najprej sebi, potem še zaupnim ljudem, ubesediti zlorabe, ki sem jih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživel s strani istega duhovnika, ki se je to pot spravil tudi na Damiana.
Od Damiana sem izvedel in tudi iz dokumentov razbral, da so njegov primer obravnavali: cerkveno metropolitansko sodišče v Ljubljani, predstojnik slovenske province Misijonske družbe Lazaristov in vrhovni predstojnik iste družbe. Kasneje se je zaradi nepravilnosti v postopku obrnil še na Kongergacijo za nauk vere. Ker je Damian zaradi očitnih dejstev, da ima postopek številne nepravilnosti, vztrajal, mu je predstojnik slovenske province Misijonske družbe sporočil, da je postopek končan.
Z Damianom sva julija leta 2015 obiskala tedanjega vrhovnega predstojnika Lazaristov, gospoda Gregorya Georga Gaya. Potrdil nama je, da je predstojnik slovenske province primer zaključil, in nama svetoval, naj se obrneva na Kongregacijo za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.
6. oktobra 2015 sem tajniku kardinala Braz de Aviza, prefekta omenjene Kongregacije, izročil Damianovo pismo, kjer opisuje stanje postopka.
Iz okoliščin sklepam, da zaradi te prijave Damian ni mogel izreči večnih zaobljub, se pravi dokončno vstopiti v Misijonsko družbo Lazaristov, ampak jo je moral dne 28. oktobra 2015 zapustiti.
Novi vrhovni predstojnik Misijonske družbe Lazaristov, Slovenec, gospod Tomaž Mavrič, je Damianu 28. avgusta 2016 napisal, da »so s strani Misijonske družbe Lazaristov in tudi s strani Kongregacije za družbe posvečenega življenja in družb apostolskega življenja naredili naredili vse, kar je mogoče, da bi se primer rešil kar najboljše.«
Isti gospod mi je 1. oktobra 2016 sporočil, da je Damianov primer zaključen tudi pri Svetem sedežu.
Damian se ni predal. Po dolgem času bitk je marca leta 2017, ko je že dva meseca živel v Argentini, kamor se je vrnil, prejel pismo Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. V njem so ga prosili, naj poda zapriseženo izjavo in sporoči ime osebe, ki je prav tako doživela zlorabo. V odgovoru omenjeni Kongregacije je omenil moje ime.
Julija istega leta sem bil povabljen, da v Ljubljani na sedežu slovenske province Misijonske družbe podam svojo izjavo o zlorabi.
Ker so me izkušnje ob spremljanju Damianovega primera izučile, v izjavi nisem opisal same zlorabe, ampak sem predstojniku zapisal tole, navajam dobesedno:
»Kakšno zagotovilo mi daš, da zadevo jemlješ kot pomembno in si pripravljen poslušati, slišati in napraviti spremembe? Glede na to, da sem že več let želel ubesediti mnogo, kar sem doživel v času petindvajsetletnega bivanja v Misijonski družbi Lazaristov, nazadnje 18. marca 2017, in se je gospod Generalni superior (vrhovni predstojnik ) Lazaristov (v Ljubljani na Maistrovi 2) o tem izrazil, da je »stvar za Sveti Sedež zaključena,« ti pa že pred tem, »da si naredil vse«, v čem sta oba pripravljena spremeniti stališče in konstruktivno ukrepati z namenom, da podpreta resnico; zaščitita v konkretnih dejanjih ranjeno osebo, v tem primeru odraslo ranljivo osebo (prim. Frančišek, motu propio ‘Coma una madre amorevole’, čl. 1, odst. 3); in se opredelita do neprimernih dejanj člana naše Družbe: žaljivega odnosa in zlorabe do tretje osebe – tudi člana/ov naše Družbe«.
Odgovora nikdar nisem prejel.
Od mnogih srečanj, sestankov, obljub in načrtovanj je ostalo dejstvo, da so se stvari pometle pod preprogo. Nastal je slovenski Spotlight.
Hvaležen sem domačim, prijateljem in strokovnjakom, ki me podpirajo na moji življenjski poti; posebno hvaležnost izrekam članom Iniciative. Rad bi omenil, da sem se novembra lani udeležil duhovnih vaj za žrtve spolnih zlorab, v organizaciji gibanja Grief to Grace (del Dolor a la Gracia, v špančini), ki so potekale v Srednji Ameriki, v državi San Salvador. Odlična izkušnja.
SPLETNA STRAN
Prejšnji teden smo s pobudo Civilne iniciative Dovolj.je seznanili nadškofa Stanislava Zoreta. Tiskovno konferenco prirejamo le dva dneva pred začetkom srečanja predsednikov škofovskih konferenc s papežem Frančiškom na temo spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi, saj pričakujemo, da bo predsednik Slovenske škofovske konference to srečanje vzel zelo resno ter po prihodu nazaj, skupaj z ostalimi škofi in redovnimi predstojniki odločno ukrepal, za zaščito žrtev in ne storilcev.
Pripravili smo tudi spletno stran www.dovolj.je.
Ime Dovolj.je želi povedati, da je dovolj tišine, nemoralnosti, sprenevedanja, prikrivanja in ščitenja storilcev ter trpljenja žrtev. V ta namen se je oblikovala tudi Civilna iniciativa.
Eno od osnovnih poslanstev Iniciative in spletne strani je, da lahko žrtev z enim samim klikom vstopi v stik z nami. Oblikovani so obrazci in tudi e-naslov, kamor se prijava odda: prijava@dovolj.je
Na spletni strani najdete jasne razlage spolne zlorabe – to je vsako dejanje z namenom spolne potešitve, ki krši človeško dostojanstvo in prekorači meje druge osebe katerekoli starosti ali spola.
Zaenkrat ponujamo dve storitvi: terapijo ter skupino za samopomoč.
NAŠ ZAVETNIK
Je mučenec Óscar Arnulfo Romero y Galdámez (15. 8. 1917 – 24. 3. 1980), nadškof, ki se je zoperstavil zlu v dobrobit svojega ljudstva.
Svoje neverjetno življenje je končal pod streli atentatorja, med sveto mašo.
Mučeništva pa ni doživljal samo v času, ko je bil nadškof mesta San Salvador in v uri smrti, ampak tudi po smrti, vse do danes, saj je žrtev klevet, laži in opravljanja.
Lani oktobra ga je papež Frančišek razglasil za svetnika; mi pa smo ga zaradi njegovega poguma in zvestobi resnici izbrali za zavetnika.
NAŠ LOGOTIP
Je ustvarila oseba, ki je zakonec žrtve spolnih zlorab. Upodobila je ptičjo kletko, kjer so vrata ne samo odprta, ampak strta, kar pomeni, da se je žrtev končno rešila okovja, ki ga predstavljajo posledice zlorab. Toda ptica še ne more poleteti v dokončno osvoboditev; okvir predstavlja družbeno okolje, kjer mora žrtev ponovno najti prostor bivanja, sožitja in celjenja ran. Vrata (bel presledek), kjer je tudi napis, pa so podoba duhovniške srajce, kolarja; s tem znamenje govori, da je prva skrb naše Iniciative namenjena žrtvam spolnih zlorab v Cerkvi.
